16. oktober je Organizacija Združenih narodov razglasila za Svetovni dan hrane. Na ta dan leta 1945 so ustanovili Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Svetovni dan hrane obeležujemo od leta 1979, letos praznujemo že 44. obletnico.
Geslo leta 2024: “Pravica do hrane za boljše življenje in boljšo prihodnost. Nihče ne sme biti pozabljen.”
Letos poteka Svetovni dan hrane pod geslom: »Pravica do hrane za boljše življenje in boljšo prihodnost. Nihče ne sme biti pozabljen.« Vse bolj si prizadevamo izkoreniniti lakoto na našem planetu. Dejstvo je, da pridelamo dovolj hrane za vse ljudi na svetu. Kljub temu pa 10 % svetovnega prebivalstva še vedno trpi lakoto, kar pomeni okoli 800 milijonov ljudi. Z boljšo razporeditvijo hrane bi lahko dosegli primerno prehranjenost vseh ljudi. Hrana je za ljudi tretja najnujnejša stvar v življenju za zagotavljanje blaginje; prvi dve sta zrak in voda, ki sta v nekaterih predelih sveta že zelo onesnažena.
Preobilje in bolezni v razvitih državah
V nekaterih delih sveta je hrane preveč, in tam ljudje trpijo zaradi bolezni preobilja, kot so debelost in srčno-žilne bolezni.
Vloga posameznika: Podpora lokalni in ekološki pridelavi hrane
Posameznik lahko vpliva na razporeditev hrane po svetu tako, da uporablja več lokalno in ekološko pridelane hrane. Takšna hrana ima tudi veliko manjši vpliv na okolje. Hrano, ki jo pripeljejo iz daljnih dežel, lahko usmerijo v kraje, kjer je pomanjkanje, in tako nasitijo tiste, ki hrane nimajo dovolj.
Pomen zmanjšanja zavržene hrane
Če bomo zavrgli manj hrane, bomo lahko viške razdelili tistim, ki je zdaj nimajo.
Samooskrba v Sloveniji: Trenutne razmere in izzivi
Glede samooskrbe je Slovenija v alarmantnem položaju, vendar v Evropi nasploh še vedno pridelamo dovolj hrane. Samooskrba je bila na prehranskem področju v Sloveniji nekoč na visoki ravni, danes pa se soočamo z neugodnim stanjem. Največjo samooskrbo imamo na področju pridelave mleka in mlečnih izdelkov, jajc ter mesa, najmanjšo pa pri sadju in zelenjavi, kjer je stopnja pod 50 %.
Analize kažejo, da so posamezni pridelki, na primer svinjina, tudi pod 50 %, medtem ko je količina perutninskega in govejega mesa primerna. Vsekakor bi morali samooskrbo v Sloveniji povečati ter podpreti lokalne kmete in njihovo pridelavo.
Naša šola podpira lokalno in ekološko pridelano hrano
Na naši šoli podpiramo lokalno pridelano hrano. Jabolka na šoli so izključno lokalnega izvora (okolica Maribora), naročamo tudi lokalno pridelan kruh, mleko in mlečne izdelke ter druga živila. Na šoli uživamo tudi ekološko pridelano hrano.
Pot k večji samooskrbi in zmanjšanju lakote
Želimo si, da bi bili v Sloveniji bolj samooskrbni, zavrgli manj hrane in na ta način zagotovili več hrane za tiste, ki je zdaj nimajo dovolj.
