Učenec OŠ Antona Aškerca 1957–1963

Ne vem prav zagotovo, ali se smem danes sploh pohvaliti, da sem bil v prvi generaciji osemletke. Kar težko nam je bilo, takratnim 1. c-jevcem, saj smo se morali že po enem letu razbiti na več šol. Potem pa je osemletno osnovno šolstvo, na srečo, ostalo vse do »fantastičnega novodobja«.

Učenec OŠ bratov Polančičev 1978 – 1986

Z velikim zadovoljstvom in ponosom se spominjam časov, ko sem obiskoval našo šolo bratov Polančičev. Čeprav je minilo že več kot 20 let, odkar sem zapustil šolske klopi, se vedno z veseljem udeležujem vsake obletnice naše generacije.

Režiser šolskih gledaliških predstav 1974 – 1999

Šestdeset let Osnovne šole bratov Polančičev. Pa saj živiva z ženo s to šolo že dobrega pol njenega veka! Od leta 1972. No, zdaj skoraj ne več, ko je Milka že v penziji. Se še spomnim mame Julke Polančič.

Učenec OŠ bratov Polančičev 1977–1985

Počutil sem se kot pravi frajer, ko sem z 18 kg in še ne sedmimi leti zakorakal v Osnovno šolo bratov Polančičev na svoj prvi šolski dan. Vrtec sem uspešno prestal in zelo sem bil ponosen, da sem že šolar. Odločil sem se, da se bom pridno učil, da bom, ko bom velik, zelo pameten.

Učenec OŠ bratov Polančičev 1968–1976

Del svoje mladosti sem preživel, stanujoč na koncu Krekove ulice, pravzaprav pred vrati Ljudskega vrta, osnovno šolo pa obiskoval na začetku te ulice, kjer je bila pred skoraj štiridesetimi leti locirana šola bratov Polančičev.

Učenec OŠ bratov Polančičev 1971–1979

Moji spomini na obdobje šolanja v Osnovni šoli bratov Polančičev v Mariboru so, moram reči, zelo prijetni. To je bilo obdobje spoznavanja vsega novega – v častitljivi stari šoli na Krekovi ulici in tudi v Aškerčevi ulici.

Učenec OŠ bratov Polančičev 1989–1997

Težko je ujeti spomine na list papirja. Težko jih je oklestiti, preoblikovati in jih oropati čarobnosti. Spominov je namreč ogromno, vedno več in moram priznati, da se tudi v štirih letih nabere kar nekaj prtljage …

Učenec OŠ bratov Polančičev 1964 – 1972

»Poslušaj, nekaj se premika!«V kuhinji, v prvem nadstropju Krekove ulice 12, v Mariboru, leta 1969, nekaj po 20. uri zvečer smo trije otroci in navidezno brezbrižna mama čakali, da Dedek Božiček pristane na strehi nad vhodom našega bloka in nam prinese skozi namenoma odprto okno pod jelko darila.

Učenka OŠ bratov Polančičev 1983–1991

Danes, ko se dnevi vrstijo z vrtoglavo hitrostjo, ko nas vsakdanjik obvez potegne v svoj vrtinec, komaj še sledimo ustaljenim tirnicam izpolnjevanja potreb in dolžnosti. V brezglavem tekmovanju za dosego zastavljenih ciljev žal še prepogosto pozabimo na človeške vrednote in resnične potrebe, ki so hrana naše duše.

Učenec OŠ bratov Polančičev 1987–1995

OŠ bratov Polančičev sem obiskoval štiri leta kot učenec t. i. latinskega razreda, ki ga je ob rednih tedenskih urah latinščine odlikovala izbrana sestava odličnega kolektiva učiteljev.