Učenec OŠ Antona Aškerca 1957–1963

Ne vem prav zagotovo, ali se smem danes sploh pohvaliti, da sem bil v prvi generaciji osemletke. Kar težko nam je bilo, takratnim 1. c-jevcem, saj smo se morali že po enem letu razbiti na več šol. Potem pa je osemletno osnovno šolstvo, na srečo, ostalo vse do »fantastičnega novodobja«.

Učenka OŠ bratov Polančičev 1968–1976

Tole pišem med krompirjevimi počitnicami. In še vedno se mi zdi smešno, da se tako imenujejo. Kot se mi zdi tudi nepojmljivo, da imajo otroci, komaj sploh dobro začnejo šolsko leto, že počitnice! Mi smo morali na ene in edine, če seveda ne štejem poletnih, čakati do srede januarja.

Učenec OŠ bratov Polančičev 1987–1995

OŠ bratov Polančičev sem obiskoval štiri leta kot učenec t. i. latinskega razreda, ki ga je ob rednih tedenskih urah latinščine odlikovala izbrana sestava odličnega kolektiva učiteljev.

Učenec OŠ bratov Polančičev 1977–1985

Počutil sem se kot pravi frajer, ko sem z 18 kg in še ne sedmimi leti zakorakal v Osnovno šolo bratov Polančičev na svoj prvi šolski dan. Vrtec sem uspešno prestal in zelo sem bil ponosen, da sem že šolar. Odločil sem se, da se bom pridno učil, da bom, ko bom velik, zelo pameten.

Učenec OŠ bratov Polančičev 1989–1997

Težko je ujeti spomine na list papirja. Težko jih je oklestiti, preoblikovati in jih oropati čarobnosti. Spominov je namreč ogromno, vedno več in moram priznati, da se tudi v štirih letih nabere kar nekaj prtljage …

Učenec OŠ bratov Polančičev 1978 – 1986

Z velikim zadovoljstvom in ponosom se spominjam časov, ko sem obiskoval našo šolo bratov Polančičev. Čeprav je minilo že več kot 20 let, odkar sem zapustil šolske klopi, se vedno z veseljem udeležujem vsake obletnice naše generacije.

Učenec OŠ bratov Polančičev 1971–1979

Moji spomini na obdobje šolanja v Osnovni šoli bratov Polančičev v Mariboru so, moram reči, zelo prijetni. To je bilo obdobje spoznavanja vsega novega – v častitljivi stari šoli na Krekovi ulici in tudi v Aškerčevi ulici.

Učenec OŠ bratov Polančičev 1968–1976

Del svoje mladosti sem preživel, stanujoč na koncu Krekove ulice, pravzaprav pred vrati Ljudskega vrta, osnovno šolo pa obiskoval na začetku te ulice, kjer je bila pred skoraj štiridesetimi leti locirana šola bratov Polančičev.

Učenka OŠ bratov Polančičev 1976–1984

»Mi smo šola slavnih bratov, bratov dveh junakov …« … so prepevali učenci višjih razredov, ko smo tistega daljnega 1. septembra 1976 skupaj s starši vstopali skozi ogromna stara vrata z Aškerčeve ulice in se skrivali za maminimi krili v nekdanji telovadnici, danes učilnici petega razreda.

Učenec OŠ bratov Polančičev 1965–1973

Kratko sem hodil na Polančiče, mnogo dlje k Aškercu. Razlika je bila ta, da je prva šola mestna, tadruga pa je bila onkraj parka in sem imel sošolce tudi s Piramide in od Treh ribnikov.